Kakšna torej je šolska knjižnica danes?
Knjižnica (skupek zbirke knjižničnega gradiva in informacij ter bibliopedagoških storitev) Podpora vzgojno-izobraževalnemu procesu Sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa Vir informacij in idej za vseživljenjsko učenje, razvoj domišljije Medijsko središče Informacijsko in komunikacijsko središče Sredstvo in pot za doseganje ciljev šole = učenje (razvijanje znanja, sposobnosti, spretnosti in navad)
ŠK je edina knjižnica, v katero vstopi vsakdo v svojem življenju; pogosto tudi prva.
Dankert: V Evropi je šolska knjižnica sprejet in povsod razširjen pojem, nikakor pa ni tudi povsod enako uresničen v praksi.
Knjižnica (skupek zbirke knjižničnega gradiva in informacij ter bibliopedagoških storitev) Podpora vzgojno-izobraževalnemu procesu Sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa Vir informacij in idej za vseživljenjsko učenje, razvoj domišljije Medijsko središče Informacijsko in komunikacijsko središče Sredstvo in pot za doseganje ciljev šole = učenje (razvijanje znanja, sposobnosti, spretnosti in navad)
ŠK je edina knjižnica, v katero vstopi vsakdo v svojem življenju; pogosto tudi prva.
Dankert: V Evropi je šolska knjižnica sprejet in povsod razširjen pojem, nikakor pa ni tudi povsod enako uresničen v praksi.
Šolske knjižnice podpirajo izobraževalni proces, tako da izvajajo knjižnično dejavnost predvsem za učence, vajence, dijake in študente višjih strokovnih šol ter za strokovne delavce teh šol.
Zakon o knjižničarstvu, 2001 (28. člen)
Šola ima knjižnico. Knjižnica zbira knjižnično gradivo, ga strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja ter opravlja informacijsko-dokumentacijsko delo kot sestavino vzgojnoizobraževalnega dela v šoli.
ZOFVI, 1996 (68. člen)
Šolska knjižnica skrbi za informacije in ideje, ki so osnova za uspešno delovanje v današnji informacijski družbi. Šolska knjižnica opremlja učence in dijake s spretnostmi za vseživljenjsko učenje in razvija domišljijo ter jim omogoča, da živijo kot odgovorni državljani.
Manifest o šolskih knjižnicah, 2000 (IFLA/UNESCO)
ŠK je informacijski in komunikacijski center vzgojno-izobraževalnega dela, ki z zbirko knjižničnega gradiva, informacij in z bibliopedagoškimi storitvami omogoča vsem udeležencem vzgojno-izobraževalnega programa uresničevati cilje izobraževalne organizacije v skladu z načeli vzgojno-izobraževalne dejavnosti pri razvijanju znanja, sposobnosti, spretnosti in navad.
Novljan, 2010
Zakon o knjižničarstvu, 2001 (28. člen)
Šola ima knjižnico. Knjižnica zbira knjižnično gradivo, ga strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja ter opravlja informacijsko-dokumentacijsko delo kot sestavino vzgojnoizobraževalnega dela v šoli.
ZOFVI, 1996 (68. člen)
Šolska knjižnica skrbi za informacije in ideje, ki so osnova za uspešno delovanje v današnji informacijski družbi. Šolska knjižnica opremlja učence in dijake s spretnostmi za vseživljenjsko učenje in razvija domišljijo ter jim omogoča, da živijo kot odgovorni državljani.
Manifest o šolskih knjižnicah, 2000 (IFLA/UNESCO)
ŠK je informacijski in komunikacijski center vzgojno-izobraževalnega dela, ki z zbirko knjižničnega gradiva, informacij in z bibliopedagoškimi storitvami omogoča vsem udeležencem vzgojno-izobraževalnega programa uresničevati cilje izobraževalne organizacije v skladu z načeli vzgojno-izobraževalne dejavnosti pri razvijanju znanja, sposobnosti, spretnosti in navad.
Novljan, 2010
Naloge in pomen šolske knjižnice
ŠK sistematično zbira, strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in daje v uporabo knjižnično gradivo in informacije, ki jih udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa potrebujejo za pridobivanje, utrjevanje in širjenje znanja, vedenja v okviru ciljev in vsebin učnega načrta za redni pouk in vse druge oblike organiziranega šolskega dela.
Naloge
1.Vodenje in organizacija dela knjižnice
2.Temeljna knjižnična dejavnost
3.Učenje učnih spretnosti
Vodenje in organizacija dela knjižnice
Letni delovni načrt – sestavni del letnega načrta šole Knjižnica sodeluje pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju življenja in dela šole: nPodpira šolske cilje nSodelovanje pri učnem načrtu šole Skupaj z učitelji; predvsem oskrba z ustreznim gradivom in informacijskimi viri nNačrtovanje dodatnih programov nNavajanje ped. kadra in učencev na uporabo knj. gradiva nSamostojno učenje nNavajanje učencev na samostojno uporabo knj. gradiva in inf. virov
Temeljna knjižnična dejavnost
Sistematično zbiranje (pridobivanje), strokovna obdelava (bibliografska, vsebinska, analitična), hranjenje (ureditev) gradiva
Knjige, serijske publikacije, kartografsko gradivo, reprodukcije, plakati, fotografije, notno gradivo, filmi, glasbeno gradivo, drobni tisk, modeli, igrače, multimedijsko gradivo
Predstavljanje knjižničnega gradiva in knjižnice
Katalogi, bibliografije, seznami novosti, priročniki, vodiči, prospekti, tematski izbori, posebne zbirke po vsebini, zvrsteh za skupine s posebnimi potrebami, fotokopije, razstave
Motiviranje učencev in učiteljev (tudi staršev) za uporabo knjižnice in njenega gradiva
nInformativna, signalna obvestila, vodiči, plakati, različne prireditve za učence, predavanja, konference, roditeljski sestanki
Dajanje knjižnice kot celote, njenega gradiva, informacij in opreme v uporabo udeležencem vzgojno-izobraževalnega procesa
Referenčna služba, poizvedbe, izposoja v knjižnici, v razred ali na dom, medknjižnična iuposoja
Učenje učnih spretnosti
Sodelovanje knjižnice v procesu učenja
Razvijanje informacijskih in učnih spretnosti in navad, učenje uporabe knjižnice, njenih informacijskih virov in gradiva za samostojno, kritično in ustvarjalno delo
Sodelovanje knjižnice pri izobraževanju učenca
Spodbujanje samostojnega učenja, podpiranje šolskega dela, spodbujanje branja, zunajšolskih aktivnosti in interesnih dejavnosti
1.Učenje spretnosti uporabe knjižnice
Seznanjanje učencev z možnostjo tekočega informiranja o publikacijah, z ustanovami kot virom informacij in z vlogami teh ustanov
Učenje in seznanjanje uporabnikov knjižnice s sistemom ureditve knjižnice in gradiva ter z možnostmi dostopa do gradiva
Učenje o vrstah knjižničnega gradiva in učenje uporabe ustrezne tehnologije za prikaz njegove vsebine
Navajanje na uporabo informacijskih virov nUčenje bibliografske strukture virov in njihove interpretacije, uporabe in navajanja (citiranja)
Navajanje na različne predmetne skupine
2.Sodelovanje pri učenju raziskovalnih in referenčnih spretnosti. Navajanje na:
Izbiro predmeta raziskovanja
Določitev teme raziskovanja nPristop k raziskovanju teme
Temeljne spretnosti uporabe knjižnice
Izbiro strategije iskanja informacij in gradiva
Predelava gradiva
Raziskovanje primarnih in sekundarnih virov
Citiranje nIzdelava referenčnega sistema
Ocenitev raziskovalnega dela
3.Sodelovanje pri navajanju učencev na samostojno učenje
Branje, gledanje, poslušanje so načini predelave gradiva, informacij glede na določen namen ali cilj, ki vključuje:
Obvladovanje temeljnih sestavin (tudi tehnologije)
Razumevanje, pisanje, organizacijo predstavitve, uporabo lastne interpretacije
Pragmatično branje, gledanje, poslušanje, pisanje
Literarno in estetsko branje, gledanje, poslušanje
Kreativno pisanje
4.Učenje in navajanje učencev na uporabo računalniške in komunikacijske tehnologije za pridobivanje in uporabo informacij, da bodo učenci lažje razumeli:
Tehnologijo s tehničnega in praktičnega vidika
Uporabo in vpliv informacij
Naloge se izvajajo postopno, sistematično
Načrt se oblikuje po starostnih stopnjah in v okviru učnega načrta in predmetnika šole pri pouku posameznih predmetov skupaj z učitelji
Na začetku vsake stopnje se preveri stopnja poznavanja, obvladovanja, uporabe načrtovanih spretnosti
Izbira metod dela je svobodna, prilagojena vzgojno-izobraževalni situaciji ter ustvarjalnosti ter pedagoškemu in strokovnemu znanju knjižničarja in učiteljev
Naloge
1.Vodenje in organizacija dela knjižnice
2.Temeljna knjižnična dejavnost
3.Učenje učnih spretnosti
Vodenje in organizacija dela knjižnice
Letni delovni načrt – sestavni del letnega načrta šole Knjižnica sodeluje pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju življenja in dela šole: nPodpira šolske cilje nSodelovanje pri učnem načrtu šole Skupaj z učitelji; predvsem oskrba z ustreznim gradivom in informacijskimi viri nNačrtovanje dodatnih programov nNavajanje ped. kadra in učencev na uporabo knj. gradiva nSamostojno učenje nNavajanje učencev na samostojno uporabo knj. gradiva in inf. virov
Temeljna knjižnična dejavnost
Sistematično zbiranje (pridobivanje), strokovna obdelava (bibliografska, vsebinska, analitična), hranjenje (ureditev) gradiva
Knjige, serijske publikacije, kartografsko gradivo, reprodukcije, plakati, fotografije, notno gradivo, filmi, glasbeno gradivo, drobni tisk, modeli, igrače, multimedijsko gradivo
Predstavljanje knjižničnega gradiva in knjižnice
Katalogi, bibliografije, seznami novosti, priročniki, vodiči, prospekti, tematski izbori, posebne zbirke po vsebini, zvrsteh za skupine s posebnimi potrebami, fotokopije, razstave
Motiviranje učencev in učiteljev (tudi staršev) za uporabo knjižnice in njenega gradiva
nInformativna, signalna obvestila, vodiči, plakati, različne prireditve za učence, predavanja, konference, roditeljski sestanki
Dajanje knjižnice kot celote, njenega gradiva, informacij in opreme v uporabo udeležencem vzgojno-izobraževalnega procesa
Referenčna služba, poizvedbe, izposoja v knjižnici, v razred ali na dom, medknjižnična iuposoja
Učenje učnih spretnosti
Sodelovanje knjižnice v procesu učenja
Razvijanje informacijskih in učnih spretnosti in navad, učenje uporabe knjižnice, njenih informacijskih virov in gradiva za samostojno, kritično in ustvarjalno delo
Sodelovanje knjižnice pri izobraževanju učenca
Spodbujanje samostojnega učenja, podpiranje šolskega dela, spodbujanje branja, zunajšolskih aktivnosti in interesnih dejavnosti
1.Učenje spretnosti uporabe knjižnice
Seznanjanje učencev z možnostjo tekočega informiranja o publikacijah, z ustanovami kot virom informacij in z vlogami teh ustanov
Učenje in seznanjanje uporabnikov knjižnice s sistemom ureditve knjižnice in gradiva ter z možnostmi dostopa do gradiva
Učenje o vrstah knjižničnega gradiva in učenje uporabe ustrezne tehnologije za prikaz njegove vsebine
Navajanje na uporabo informacijskih virov nUčenje bibliografske strukture virov in njihove interpretacije, uporabe in navajanja (citiranja)
Navajanje na različne predmetne skupine
2.Sodelovanje pri učenju raziskovalnih in referenčnih spretnosti. Navajanje na:
Izbiro predmeta raziskovanja
Določitev teme raziskovanja nPristop k raziskovanju teme
Temeljne spretnosti uporabe knjižnice
Izbiro strategije iskanja informacij in gradiva
Predelava gradiva
Raziskovanje primarnih in sekundarnih virov
Citiranje nIzdelava referenčnega sistema
Ocenitev raziskovalnega dela
3.Sodelovanje pri navajanju učencev na samostojno učenje
Branje, gledanje, poslušanje so načini predelave gradiva, informacij glede na določen namen ali cilj, ki vključuje:
Obvladovanje temeljnih sestavin (tudi tehnologije)
Razumevanje, pisanje, organizacijo predstavitve, uporabo lastne interpretacije
Pragmatično branje, gledanje, poslušanje, pisanje
Literarno in estetsko branje, gledanje, poslušanje
Kreativno pisanje
4.Učenje in navajanje učencev na uporabo računalniške in komunikacijske tehnologije za pridobivanje in uporabo informacij, da bodo učenci lažje razumeli:
Tehnologijo s tehničnega in praktičnega vidika
Uporabo in vpliv informacij
Naloge se izvajajo postopno, sistematično
Načrt se oblikuje po starostnih stopnjah in v okviru učnega načrta in predmetnika šole pri pouku posameznih predmetov skupaj z učitelji
Na začetku vsake stopnje se preveri stopnja poznavanja, obvladovanja, uporabe načrtovanih spretnosti
Izbira metod dela je svobodna, prilagojena vzgojno-izobraževalni situaciji ter ustvarjalnosti ter pedagoškemu in strokovnemu znanju knjižničarja in učiteljev
Knjižnično inf. znanje
Splošno znanje o informacijskih virih, njihovi izbiri in uporabi za določene namene. Razvijanje kompetenc na treh ključnih področjih: branje, informacijska pismenost in učenje Cilj: Samostojno pridobivanje in uporaba informacij tudi po končanem formalnem izobraževanju, ne glede na končano stopnjo šole Medpredmetno področje (kroskurikularna tema). Cilji in vsebine programa KIZ izhajajo iz temeljnih ciljev vzgojno-izobraževalnega dela: nZnanja, sposobnosti in spretnosti, ki jih učenec razvije v okviru KIZ za vseživljenjsko učenje, omogočajo in spodbujajo aktivno pridobivanje kakovostnega znanja na različnih področjih, kritično in ustvarjalno razmišljanje, izražanje čustev, misli in zaznav. Vse prvine informacijske pismenosti.
Izvajanje KIZ
Knjižničarji skupaj skupaj z učitelji drugih predmetnih področij
Knjižničar se je znašel tudi v vlogi učitelja
Mora biti pripravljen na sodelovanje z učitelji, kajti le z dobrim sodelovanjem in koordinacijo dela bodo učinki dela pripeljali do predvidenih ciljev.
Metode dela:
Knjižničar usmerja učence v skupini in jim nudi možnosti, da začnejo vrednotiti knjižnico ob iskanju, izboru in uporabi informacij pri usvajanju znanja iz predmetnika. nSpremenjene metode učiteljevega dela.
Izvajanje KIZ
Knjižničarji skupaj skupaj z učitelji drugih predmetnih področij
Knjižničar se je znašel tudi v vlogi učitelja
Mora biti pripravljen na sodelovanje z učitelji, kajti le z dobrim sodelovanjem in koordinacijo dela bodo učinki dela pripeljali do predvidenih ciljev.
Metode dela:
Knjižničar usmerja učence v skupini in jim nudi možnosti, da začnejo vrednotiti knjižnico ob iskanju, izboru in uporabi informacij pri usvajanju znanja iz predmetnika. nSpremenjene metode učiteljevega dela.